Slovenija na Ohridu

II. ohridski festival, tokrat tudi s haloškim pridihom

Na Ohridu, makedonskem turističnem biseru, se je letos v času od 24. do 27. junija, v okviru festivala Mednarodni dnevi kulture na Ohridu, odvijal že drugi festival pod naslovom „Slovenija na Ohridu 2017“. Tokrat se je na festivalu zbralo 15 skupin iz Slovenije z okoli 450 nastopajočimi. Ti so se predstavili z resno in ljudsko glasbo, slovensko folkloro in sodobnim plesom, pihalnimi orkestri, mažoretkami…, pa tudi s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami.

Pod okriljem Kluba HALONGA iz Cirkulan so se zbrali in predstavili profesionalni in amaterski izvajalci klasične in slovenske ljudske glasbe, ki so predstavljali Instrumentalno vokalno skupino HALONGA, ki jo je sestavljalo 39 udeležencev, in sicer:

-Mandolinska skupina AMOS iz Ptuja,

-Koncertni ansambel SORARMONICA iz Ljubljane, vodilni slovenski sestav ustnih harmonik,

-Ljudski godci KD F. Prešeren z Vidma/Ptuj,

-Godalni Duo Mateja in Katarina iz Cirkulan in

-Glasbena skupina HALONGA Potepuhi iz Cirkulan.

Že prvi dan je organizator na obali ohridskega jezera pripravil sprejem in srečanje naših skupin, ki se je ob dobri glasbi in prijetnem vzdušju zavlekel pozno v noč. Ob tej priložnosti smo predstavili naše Občine Cirkulane, Videm in Zavrč ter izmenjali priložnostna darila.

Uradna in svečana otvoritev festivala “Slovenija na Ohridu 2017” je bila v soboto, 24. junija ob 20. uri na poletni sceni Dolni Saraj – Ohrid, na predvečer slovenskega Dneva državnosti.  Otvoritve se je poleg vidnih predstavnikov Republike Makedonije in mesta Ohrid, udeležil tudi slovenski veleposlanik v Makedoniji prof. dr. Milan Jazbec. Po slovenski himni, ki jo je na ustni harmoniki izvedel ansambel Sorarmonica, so nastopile godbe na pihala, mažoretke in druge skupine, svečano predpraznično vzdušje pa je zaključil legendarni Zoran Predin z Lačnim Francom in veličastnim ognjemetom.

V naslednjih dneh so se vsi naši godci predstavili z uličnimi nastopi in v skupni povorki po ulicah in trgih Ohrida, nato pa z nastopom s svojim programom na ploščadi v centru mesta. Naše nastope, kakor tudi nastope vseh slovenskih izvajalcev, si je ogledalo veliko makedonskih gledalcev, predvsem pa veliko naključnih turistov, ki se zvečer, za razliko od Ptuja, Maribora in drugih naših „mrtvih turističnih“ mest, tarejo na ohridskih ulicah in trgih in do zgodnjih jutranjih ur polnijo odre, dvorane, muzeje, zabavišča, restavracije, gostilne, bifeje, ulične trgovine in druge lokale. Ob doživetju tega turističnega utripa; ob pogledu na sproščeno in razigrano množico turistov, je bila  misel na ptujsko „zakladnico tisočletij“ milo rečeno: klavrna!

Na povabilo glavnega ambasadorja  folklore med Makedonijo in Slovenije gospodom Zoranom Smiljanoskim iz Ohrida smo izvedli tudi dopolnilni program predstavitve Slovenije in Haloz na OHRIDU.

Mandolinska skupina AMOS iz Ptuja in godalni DUO Mateja&Katarina so se v dopolnilnem programu uspešno predstavili v najnovejšem in najsodobnejšem hotelu TINO OHRID, Ljudski Godci iz Vidma in Potepuhi HALONGA pa so se predstavili na osrednjem prireditvenem trgu OHRIDA in zabavali so potnike na ladji na poti na NEUM.  Utni harmonikarji Sorarmonice pa so se predstavili v cerkvi Cirila in Metoda v osrednem OHRIDU.

Po končanem festivalu so udeleženci od vodstva festivala oziroma izvršenega direktorja Aleša Breznikarja, na skupni večerji na obali jezera prejeli mednarodne certifikate  o nastopu.

Pot na Ohrid je bila sicer dolga in naporna, vendar smo jo z lahkoto „pretrpeli“ zlasti potem, ko so se nam v Novem mestu pridružile „Kettice“, pretežno ženska pevska skupina, ki je na avtobus prinesla iskreno sproščenost, profesionalno strpnost, vedrino, dobro voljo, razigranost in pristno družabnost, predvsem pa lepe slovenske pesmice, ki so jih z ljubkim in prijaznim nasmehom družno delile z nami in nam popestrile 20 urno, več kot tisoč tristo kilometrov dolgo pot v Makedonijo in nazaj.

Mesti Ohrid in Ptuj sta pobrateni, kar pomeni, da je njuno sodelovanje, zlasti na kulturnem področju  še posebej tesno in prijateljsko. Prav zato smo bili presenečeni in zadovoljni, ko je v soboto 24.junija na ulici k nam pristopil in nas v brezhibni slovenščini nagovoril gospod, za katerega se je izkazalo, da je stari in iskren prijatelj Slovenije in dolgoletni predsednik Društva slovensko makedonskega prijateljstva, dr. MIŠE Ljupće. G. Miše, ki je mimogrede med razgovorom prevzel še „krivdo“ za pobratenje občin Ptuj in Ohrid, se nam je z vnukinjo zvečer pridružil na svečani otvoritvi festivala in nam hkrati zaupal, da je pravkar gostil ekipo Odmevov RTV SLO katere prispevek o razgovoru z njim, na temo slovensko makedonskega prijateljstva bo sporedu 22. julija v oddaji Odmevi.

Sleherni dan našega bivanja je minil v prijetnem vzdušju. Turisti iz mnogih držav sveta so se ustavljali ob igranju in petju naših skupin na ohridskih ulicah in trgih, se z nami fotografirali in snemali naše nastope.  Domačini so nas ustavljali na ulicah in se odkrito veselili, ko so slišali slovenske pesmi in naš jezik, ki je mnoge spomnil na mlada leta, ko so kot vojaki JLA služili vojsko v slovenskih mestih Ptuj, Maribor, Vrhnika, Postojna… In o Slovencih – in Slovenkah kajpak, so vedeli povedati veliko dobrega.

V prostih dneh smo si ogledali še stari del Ohrida s Samuelovo trdnjavo nad mestom, cerkev Sv. Klementa in  Pantelejmona in  nekaj največjih znamenitosti ohridskega jezera kot sta samostan Sv. Nauma in kolišče – muzej na vodi v „Bay of bones“ ( Zaliv kosti ).

Mesto Ohrid in ohridsko jezero sta od leta 1980 na seznamu svetovne kulturne dediščine UNESCO, znana pa sta tudi po znamenitih  „pastrmkah“ (postrvih) in ohridskih biserih.  Ohridčani pravijo, kdor je bil enkrat na Ohridu, se bo tja vedno vračal. Naši sopotniki, od katerih nekateri so bili tokrat na Ohridu že šestič so dokaz, da te besede niso iz trte zvite.

Organizatorjem, sponzorjem in donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo naše potovanje in zastopanje domovine v tujini za nas finančno zmernejše in  prijaznejše, se iskreno zahvaljujemo.

Posebej in hvaležno pa se zahvaljujemo gostiteljem, prijaznemu osebju hotela Montegrin Inn, g.Zororanu Smiljanovskem in prijaznim domačinom, vodičem in vsem, ki so pokazali in dokazali, da naša bivša domovina ni zgolj tujina.

Stanislav Kostanjevec

Leave a Comment